Drugi prosti dan. Moram reči, da sem ga izjemno vesel. Bilo je kar intenzivno dirkanje, še posebej zadnje tri etape. Kronometer sem si vzel kot aktivacijo pred etapami, ki so prihajale. Že takoj po kronometru smo imeli kratko etapo, z zaključnim kratkim klancem, ampak se ni zgodilo nič posebnega. Ubežniki so obračunali za zmago, peloton z GC kolesarji pa varno in brez pretresov do cilja. Tam sem videl, da se še vedno dobro počutim, saj sem bil vedno ob naših kapetanih do cilja. Nato je sledila ravna etapa, kjer smo brez težav prišli v cilj. Potem pa smo imeli na sporedu dve izjemno težki etapi, kjer smo vsi vedeli, da bo težko od štarta do cilja.
Etapa na Tourmalet je bila brez metra ravnine in od štarta do cilja je bil tempo ubijalski. Žal je Jonas dobil defekt na prvem dolgem spustu, pred klancem Aubisque, ki velja za zelo težak klanec in vedeli smo, da bo tempo na ta klanec visok. Moral sem se ustaviti in počakati Jonasa na spustu ter ga pripeljati nazaj v glavnino oziroma v ospredje pelotona. To je bil kar projekt, saj je bil peloton raztegnjen in v spust je zelo težko priti v ospredje. Na srečo je imel spust nekaj ravnih odsekov, tako da sem lahko tam prehitel glavnino in Jonasa do pod klanca pripeljal v prvo četrtino pelotona. Ker sem potrošil kar nekaj energije in ker pobeg še ni bil izoblikovan, sem vedel, da bo zame zelo težko na ta klanec. 15 minut sem še držal stik, nato pa eksplozija v nogah. Enostavno ni bilo več moči in izgubil sem stik s pelotonom. Delo opravljeno, Jonas je bil nazaj v pelotonu in ostali fantje, predvsem Robert so opravili izjemno delo in etapo smo zaključili z zmago Jonasa, Sepp na drugem in Primož na tretjem mestu. 100% izkupiček naših GC kolesarjev.


Tudi naslednji dan ni bil nič kaj lažji. Od štarta so se vrstili napadi in do prvega klanca se je izoblikovala ubežna skupina. Sami smo želeli kontrolirati dirko, ampak je UAE vzel etapo v svoje roke. Na prvi klanc so narekovali visok tempo, kjer sem se odlično počutil, brez problema držal stik s prvimi 40 kolesarji, ampak me je v spustu ustavila tehnična okvara. Počila mi je špica na feltni in moral sem ustaviti ter počakati avto, da sem menjal kolo. Ker je bilo veliko skupin kolesarjev, tudi avtomobila ni bilo za nami. Vedel sem, da prve skupine ne bom več videl, saj sem bil preveč v odzadju. Ekipa je spet opravila odlično delo in vsi smo bili veseli, tudi sam, ker sem videl, da se odlično počutim, le nekaj sreče potrebujem, da ostanem dlje s prvo grupo.


Zadnja etapa pred prostim dnem je bila pisana na kožo ubežnikom in vedeli smo, da bo veliko napadov. Ampak nismo mislili, da jih bo toliko. Zvrstilo se je izjemno veliko napadov, tudi GC kolesarji so nas napadali in vse skupaj je bilo daleč od lahke etape. Z ekipo smo odlično sodelovali, izmenjevali delo za pokrivanje pobegov in tako rečeno imeli vse pod nadzorom. Pobeg je spet obračunal za zmago, sami pa smo v cilj prišli varno in brez težav. Utrujeni, ampak veseli, saj smo dočakali drugi prosti dan. Prosti dan sem spet preživel umirjeno, imel dober spanec, opravil regeneracijo 1h30min z nekaj kratkimi intervali, da telo ne zaspi. Nato pa počitek in priprave na nov teden, kjer se bo odločilo kdo bo zmagal to Vuelto. Do sedaj sem se počutil odlično, kot ekipa se odlično razumemo, imamo vse pod kontrolo in komaj čakam nov teden.