Belgijske klasike so v polnem teku. Danes je bila na sporedu dirka Dwars door Vlaanderen, večkrat imenovana tudi mala Flandrija. Kot je značilno za dirkanje na klasikah, se je tudi tokrat dirka razcepila na več manjših skupin. Na koncu je 184 km preizkušnjo slavil Matthieu Van Der Poel (Alpecin-Fenix), ki je uspešno ugnal ostale specialiste za klasike kot so Benoot, Pidcock, Campenaerts, Politt in Kung. Tratnik je v cilj prikolesaril na odličnem 9. mestu, na čelu druge manjše skupine z zaostankom 2 minut in 8 sekund.
“Zame so te dirke novo okolje. Res je, da sem 2019 že enkrat opravil z belgijskimi klasikami, ampak mi manjkajo izkušnje. Danes sem storil veliko napak in potrošil nekaj atomov moči že v prvi polovici dirke, saj ne poznam dobro cest in sem bil večkrat preveč zadaj. Ko se je zgodil odločilen napad, sem bil preveč v ozadju in nisem mogel pravilno reagirati. Nato mi je ostalo le še to, da poskušam z napadom in se preselim do prvih. To je bila skoraj misija nemogoče. Še sreča, da je bil z menoj Tadej, da sva super sodelovala in poskušala uloviti prve. Zame je to lep rezultat, še boljša izkušnja in komaj čakam nedeljsko dirko.”
Kolesarji so opravili z najdaljšo klasiko na kolesarskem repertoarju. Od Milana do San Rema so najhitrejši vozili šest ur in pol. Dirka se je začela s pobegom, ki pa ga je glavnina po planu ujela proti koncu dirke. Zadnjih 20 km je bil tempo res visok in za najboljše uvrstitve se je borila le še peščica najboljših, med njimi tudi Slovenci: Jan Tratnik, Matej Mohorič (oba Bahrain Victorious), Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) in Primož Roglič (Jumbo-Visma). Na spustu z zadnjega vzpona je Mohorič napadel in si privozil manjšo prednost, ki jo je uspel zadržati do ciljne črte in tako slavil zmago. Tratnik je dirko končal na odličnem 9. mestu.
“Današnja dirka se ne bi mogla končati bolje. Matej je zmagal, jaz sem bil 9. in Caruso 15. Pred štartom nismo bili 100% kako bo šlo, saj je bil Matej poškodovan. Moja naloga je bila preživeti Cipresso in pomagati na Poggio. Vse je potekalo super, brez zapletov. Tempo na Cipresso je bil res visok in ostalo nas je le 25 kolesarjev. Tam sem videl, da sem v dobri formi in sem pomagal Mateju, da je Poggio začel čisto spredaj. Sam sem poskušal čim dlje zdržati z vodilnimi. Mogoče bi bil rezultat še boljši, če ne bi 3 km pred ciljem kolesar padel. Nastala je luknja in moral sem štukati. Kilometer do cilja ni bilo več moči, ampak bil je izjemen dan za ekipo. Zelo sem vesel in ponosen na ta rezultat. Verjetno je to eden največjih dosežkov zame na enodnevnih dirkah.«
Zaključila se je etapna dirka od tirenskega do jadranskega morja. Dirka se je začela z individualnim kronometrom in zaključila s sprintersko etapo, ki jo je dobil Tratnikov moštveni kolega Phil Bauhaus. Dirko je zmagal Tadej Pogačas (UAE Team Emirates), na drugem mestu je zaključil Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma), na tretjem pa Mikel Landa (Bahrain-Victorious). Jan Tratnik se je ponovno izkazal v vlogi pomočnika in tako prispeval k ekipnem uspehu.
“Tirreno Adriatico se ni začel ravno po naših pričakovanjih. Na kronometru smo že nekaj zaostali in tudi v sprinterskih etapah se nam ni izšlo. Ampak včeraj, v gorski etapi se je vse obrnilo na glavo. Tretje mesto Lande v skupni razvrstitvi, ekipna zmaga in za zaključek še etapna zmaga s Philom. Ponovno se je izkazalo, da slab začetek pomeni dober konec.
S svojim delom na dirki in s pripravljenostjo sem zelo zadovoljen. Vedno sem opravil kar je bilo potrebno. Morda sem malo razočaran nad kronometrom, ampak s potekom celotne dirke sem izjemno zadovoljen. Bil sem pomočnik v sprinterskih in gorskih etapah, kar kaže na zelo dobro pripravljenost. Sledi par dni počitka, naslednji teden pa že komaj čakam dirko Milano – San Remo.”
Minulo soboto se je karavana zbrala v slikoviti Toskani na znameniti dirki po belih cestah. Že tako zahteven teren z makadamskimi odseki, zelo strmimi, vendar kratkimi klanci je tokrat popestrilo še vetrovno vreme. Zgodil se je skupinski padec, ki je terjal kar nekaj žrtev, med njimi je bil tudi Matej Mohorič (Team Bahrain Victorious). Slabih 50 kilometrov do konca dirke je napadel Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) in z dobre pol minute prednosti kot prvi prikolesaril v cilj. Jan Tratnik je se je ponovno izkazal z nesebično požrtvovalnostjo do ekipe.
“Strade Bianche je zame najlepša dirka sezone in vedno imam željo nastopiti na tej dirki. Dirkal sem jo že trikrat in si nabral nekaj izkušenj, tako da sem šel letos na dirko še bolj samozavesten in tudi s ciljem za dobro uvrstitev. Dirka se je odvijala po naših pričakovanjih dokler se ni zgodil grd padec in posledično Matejev odstop. Tako se je ekipa preusmerila na Bilbao-ta in mene. Moja naloga je bila predvsem, da sem v finalu zraven, če bo potrebno pokrivati napade. V najtežji makadamski odsek sva s Pelliom prišla v ospredje, vendar se nam je dirka kmalu zalomila, saj je Bilbao predrl gumo. Žrtvoval sem se za ekipo in mu dal moje kolo, da je lahko nadaljeval. Sam sem moral počakati na spremljevalni avto, ki je bil zelo v ozadju in tako se nisem mogel več boriti za najboljše uvrstitve. Vesel sem, da je Bilbao, kljub veliki smoli ekipe, dirko zaključil na 5. mestu. Sam sem bil malo razočaran, saj sem se zares dobro počutil in tudi nisem naredil večje napake. Jutri je nov dan in najbolj pomembno je, da se dobro počutim, saj štartam etapno dirko Tirreno-Adriatico, namesto Mateja, ki se je poškodoval.«
Zametki znamke JT segajo že kar kakšni dve, tri leta nazaj. Prvi malo bolj resen poskus pa so bile majice, ki smo jih v krogu Idrijčanov in Janovih zvestih navijačev pripravili za slovensko etapo Gira 2021 v Brdih. Ker so bile majice zelo lepo sprejete, smo se odločili, da nadaljujemo in oblikujemo več kosov navijaške opreme in tudi kakšnega bolj casual za vsak dan.
Če ste že bili kdaj na kolesarski dirki, sploh pa na kakšni klasiki ali grand touru, veste, da je vzdušje izjemno. Tam se zberejo družinski člani kolesarjev, njihovi prijatelji, kolesarski in športni navdušenci, najde pa se tudi kakšen mimoidoči, ki ga karavana in s tem povezan trušč presenetita. V ozračju poka od energije. Na prizorišču preživimo cel dan in težko pričakujemo tistih par sekund, ko se bodo mimo nas pripeljali kolesarji. To smo doživeli že velikokrat in nikoli se ne naveličamo. Popolnoma zasvoji. Predvsem na reprezentančnih dirkah kaj kmalu ugotovimo, da se navijači opremijo z navijaško opremo nacije, ki jo podpirajo. To smo storili tudi mi. Če nič drugega, lahko mahaš s slovensko zastavo. Od tu ideja, da se tudi na ostalih dirkah oborožimo z navijaško opremo – če smo Janovi prijatelji in zvesti navijači, zakaj mu ne bi podpore izkazali še tako, da se bo od daleč videlo, za koga stiskamo pesti? Tako nekako smo prišli do navijaške opreme, ki je sedaj dostopna vsem v spletni trgovini. Pri tem z veseljem sodelujemo z lokalnimi ponudniki in tako podpiramo lokalno skupnost.
Izbirate lahko med različnimi navijaškimi ter casual majicami in kapami. Mimogrede, kapa je obvezen pripomoček na dirkah, saj rešuje pred sončnimi opeklinami. Dirka te potegne in kaj kmalu se spozabiš, da si cel dan preživel na soncu. No, zvečer te na to zagotovo opomni koža na obrazu in spomin ne zbledi zlepa. Dobesedno. Ker pa na dirkah ne sije vedno sonce, bomo v ponudbo kmalu dodali še nekaj za bolj hladne dni 😉
Najboljši način, da ste obveščeni o novih produktih, akcijah, blogih in novicah z dirk je, da se prijavite na novičke na dnu strani in spremljate Janov FB, Instagram in Twitter profil.
Hvala prav vsakemu posebej, ki nas je že podprl z nakupom JT oblačil! Komaj čakamo, da vas, še posebej »JT-jevce«, zagledamo tudi na dirkah.
Do naslednjič …
JT ekipa
PS: Če imate kakršnakoli vprašanja, želje ali feedback, ki bi ga radi delili z nami, nam pišite na info@jan-tratnik.com in z veseljem vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.
Jan Tratnik je novo sezono začel na etapni dirki v Španiji – Volta a la Comunitat Valenciana. Na današnji kraljevski etapi je sodeloval v pobegu in v zadnjih kilometrih na zelo strm ciljni vzpon sam narekoval tempo. Na žalost so ga zasledovalci ulovili na začetku makadamskega odseka blizu cilja. Ne glede na razplet je Tratnik pokazal odlično predstavo na kraljevski etapi. Aleksandr Vlasov (Bora-Hansgrohe) je zmagovalec etape in tudi novi vodilni na dirki.
“Danes nisem imel v planu iti v pobeg, ampak po 50. kilometrih neprestanih napadov sem spoznal, da želi veliko ekip biti v pobegu. Morali smo biti previdni, da ne bi zamudili večje skupine. Na koncu se je le oblikoval pobeg 10 kolesarjev in pridružil sem se jim tudi sam, saj se mi je zdelo dobro, da nekdo zastopa barve naše ekipe v ospredju.
Cel dan sem se počutil dobro in s fanti v ospredju smo dobro sodelovali. Na žalost nam glavnina ni dovolila veliko prednosti, zato sem se odločil za solo napad na zadnji klanec. Vse sem dal od sebe in se boril sam s sabo. Klanec sem poznal že od prej in vedel sem, da je zadnji kilometer izjemno strm. Na žalost nisem imel več dovolj energije v sebi, ko se je začel najstrmejši del. Kljub vsemu sem zelo zadovoljen s predstavo in fizično pripravljenostjo v tem času sezone. Zelo se veselim naslednjih etap in dirk.”
Minuli konec tedna je minil v znamenju svetovnega prvenstva v kolesarstvu, ki je letos praznovalo 100. obletnico. Spektakularen dogodek so tokrat organizirali Belgijci, ki so nam postregli z odličnim vzdušjem, kar – pravijo – lahko doživiš le v Belgiji. V članski konkurenci v vožnji na čas je v napetem finalu zmagal Filippo Ganna (Italija), Slovenca – Tadej Pogačar in Jan Tratnik pa sta dosegla 10. in 15. mesto. Kronometer je bil pretežno ravninski in relativno dolg, 43.4 km. Na cestni preizkušnji iz Antwerpa do Leuvena (v skupni razdalji 268.3 km), ki je spominjala na belgijsko klasiko je naslov svetovnega prvaka ubranil Julian Alaphilippe (Francija). Za najboljšo slovensko uvrstitev je poskrbel Matej Mohorič s 14. mestom.
»Svetovno prvenstvo je bila moja zadnja dirka v letošnji sezoni. Kronometer sem res odpeljal dobro in z vožnjo sem bil zelo zadovoljen. Še vedno me mori tistih dobrih 10 sekund, ki so me ločile od najboljše deseterice, ampak to mi daje motivacijo, da delam še močneje za naslednje kronometre.
Cestna dirka je bila pa tako rečeno en velik kaos. Z ekipo smo dirkali odlično, ampak je bila trasa tako težka, da ni dopuščala napak. Ves čas si se moral voziti v ospredju, saj je bilo toliko ovinkov, ozkih cest, padcev, pospeševanj in če si ostal v ozadju, si potrošil trikrat več energije kot tisti spredaj. Torej, pomembno je bilo res pametno dirkati. Z mojo vožnjo sem zadovoljen. Videlo se je, da nobena reprezentanca noče kontrolirane dirke. Zato so se tudi začeli napadi že 180km do cilja, kjer sva bila prisotna tudi s Primožem. Ta beg je vključeval izjemno močne in zmagovalne kolesarje. Ko se je izoblikoval tak pobeg, ga je bilo obvezno pokriti. Italjani so žal zaspali. Me pa prav zanima kaj bi se zgodilo, če bi tudi Italija imela svoje predstavnike v begu. Tudi v nadaljevanju dirke sem bil aktiven, vozil sem se v ospredju, kontroliral dirko in poskušal Mateju omogočiti, da bi bil čimbolj spočit v finalu. Potem sem se spet znašel v pobegu, kjer sem pa potrošil vse moči. Vseeno sem zadovoljen s svojo vožnjo, vožnjo ekipe in vzdušjem. S fanti smo se res dobro razumeli. Matej je na koncu osvojil 14. mesto. Verjetno smo vsi po tiho pričakoval več, ampak šport ni playstation. Na startu so največji in najmočnejši kolesarji, v finalu pa se potem odloča kdo je za tisti 1% boljši. Mi si nimamo kaj očitati, vsak je dal svoj maksimum in to je najbolj pomenbno. Še naprej bomo poskušali in 100% naredili vse, da enkrat dobimo medaljo.
Tako, sezone je konec. Sedaj me čaka dober mesec “počitnic”. Vsekakor se bom usedel na kolo, MTB. Ampak vse brez pritiska, po volji in motivaciji. Upam, da mi uspe skočiti še v tople kraje, tako da ko bo potrebno začeti nazaj trenirati, bom štartal z veliko motivacije, da naredimo sezono 2022 se boljšo.«
Romanje po Španiji, ki se je začelo v Burgosu in končalo v Santiago de Compostela je zaključeno. Dirko po Španiji je suvereno zmagal Primož Roglič (Team Jumbo-Visma), drugi v skupni razvrstitvi je bil Enric Mas (Movistar Team), na tretjem mestu pa je končal Jack Haig (Team Bahrain-Victorious). Ekipa Bahrain-Victorious je bila zelo uspešna, saj so poleg tretjega mesta v skupni razvrstitvi osvojili tudi belo majico za najboljšega mladega tekmovalca (osvojil jo je Gino Mäder) in prvo mesto v skupni razvrstitvi najboljših ekip, v kateri so za dobrih 7 minut premagali Team Jumbo-Visma. Tratnikova najboljša uvrstitev je bilo 3. mesto na uvodnem prologu v Burgosu. Sicer pa je opravil ogromno dela za pomoč ekipi.
“Dirka po Španiji se mi je zdela najtežja izmed vseh grand tour-ov, ki sem jih do sedaj naredil. Predvsem po načinu dirkanja, intenzivnosti, vročini in dolgih transferjih med etapami. Še posebej težek je bil zadnji teden, saj smo imeli veliko gorskih etap in tempo je bil zelo hiter. Super je bilo videti navijače ob cesti, ki so nas prišli spodbujat kljub razmeram zaradi Covida.
Zadnji teden smo kot ekipa dobro napredovali z generalno uvrstitvijo Jacka Heiga in Gina Mäderja, ki je potem osvojil majico za najboljšega mladega kolesarja. Moja vloga je bila skrbeti za oba kapetana. Kritičen moment je bil v predzadnji etapi, ko je Jack dobil defekt in sem ga moral pripeljati nazaj v glavnino. Če to ne bi uspelo, bi bila lahko končna razvrstitev nekoliko drugačna. Takrat se je res videlo kako je pomembno ekipno delo. Zadnji kronometer sem odpeljal na vso moč, vendar se je že čutila utrujenost in nisem dosegel vidnejšega rezultata.
Sedaj si bom vzel nekaj dni počitka, potem pa me konec septembra čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Belgiji na cestni dirki.«
Od 14. avgusta do 5. septembra poteka zadnja tritedenska dirka v kolesarski sezoni in to je La Vuleta oz. dirka po Španiji. Po prvem delu dirke v generalni razvrstitvi vodi Primož Roglič (Team Jumbo-Visma). V deveti etapi pa je zmago slavil Tratnikov sotekmovalec Damiano Caruso (Team Bahrain Victorious). Za Jana je to prva dirka po Španiji in po prvem prostem dnevu je povedal naslednje:
“Prvi “teden” dirke po Španiji je bil zame kar naporen. Imel sem odličen uvod v dirko, saj sem dosegel tretje mesto na prologu. Res sem si želel izkoristiti dano priložnost, vendar sta bila dva močnejša od mene. Kakorkoli je bil to moj maksimum tisti dan.Za naslednje dni oz. etape sem vedel kaj me čaka – vloga pomočnika. V teh prvih etapah sem imel kar veliko odgovornosti, saj sva tukaj le z Arashirom, da paziva na ekipo po ravnini. Opraviti sva morala ogromno dela. Etape so bile izjemno stresne, saj je bil vsak dan napovedan stranski veter, ampak nikoli ni bil dovolj močan da bi razredčil peloton. Ampak ravno zaradi tega so bile vse etape toliko bolj stresne, saj so vse ekipe imele iste naloge. Dodaten napor povzroča tudi izjemna vročina. Sam sicer nimam večjih težav z vročino, ampak če devet dni zapored kolesariš ob 40 stopinjah to pusti posledice v telesu. Poskrbeti moramo, da imajo kolesarji ves čas na razpolago sveže bidone, saj se tekočina segreje že v 15 minutah.Zaenkrat vse poteka po planih. Včeraj je Caruso zmagal etapo, Haig je trenutno na 4. mestu v generalni razvrstitvi. V drugi teden dirke lahko štartamo sproščeno. Upamo, da mi uspe izkoristiti kakšno priložnost v etapi.Glede počutja menim, da sem mogoče 5-10% slabši kot na preostalih dirkah v tej sezoni. Mislim, da je to dokaj normalno, saj sem res visok nivo pripravljenosti držal vse od štarta sezone do Tokia. V drugi teden gremo optimistično in poskusimo iztržiti 100%.
Tadej Pogačar (UAE-Team Emirates) je na 234 kilometrski olimpijski cestni preizkušnji osvojil 3. mesto. K rezultatu je ogromno prispeval tudi Jan Tratnik, ki je več kot 100 kilometrov narekoval tempo na čelu glavnine in tako pomagal Primožu ter Tadeju, da sta bila v ključnih trenutkih dirke čim bolj spočita.
“Zelo sem vesel, da sem lahko pripomogel k tej medalji. Skozi celotno dirko sem se super počutil in v čast mi je bilo delati za dva leaderja kot sta Primož in Tadej. Sam vem, da na taki trasi ne morem zmagati, ampak če lahko kakorkoli pripomorem k ekipnem uspehu, bom vse dal za to. Vesel sem tudi, da smo dosegli to po kar smo prišli. Seveda bi bilo še bolje zmagati, ampak glede na to, da so vsi narodi dirkali proti nam, smo iz dirke res veliko iztržili. Res sem izjemno ponosen, da sem lahko del te zgodbe. Tudi zato, ker so bile to moje prve olimpijske igre.
Foto: Slovenia Olympic Team
Foto: Slovenia Olympic Team
Foto: Reuters
Pot v Tokio je bila dolga in naporna. Prav tako nismo imeli veliko časa za prilagoditev na novo okolje in časovni pas. Tu nas je pričakala velika vročina in zelo visoka stopnja vlažnosti. Prva dva dneva res ni bilo lahko, tudi na treningu sem imel malo težav. Potem pa sem se kar dobro in hitro prilagodil.
Škoda je, da zaradi korone nismo izkusili čisto pravega olimpijskega vzdušja. Kolesarji zaradi lažje logistike v zvezi z dirko nismo spali v olimpijski vasi in se nismo udeležili otvoritvene slovesnosti. So nas pa vsaj ob cesti in na ciljnem prizorišču lahko pričakali nekateri gledalci. Prav tako zaradi korone ne bo časa in možnosti za kakšen turizem, v ponedeljek se že vračamo v Slovenijo.
Ko pridem domov, si bom vzel kakšen dan počitka. Potem pa me že čakajo še zadnji treningi pred odhodom na Vuelto, ki se začne 14. avgusta.«
