Minuli konec tedna se je zaključil kanadski dvojček oz. Veliki nagradi Quebeca in Montreala v Kanadi. Tratnik je tam zadnjič v letošnji sezoni zastopal barve ekipe Team Bahrain Victorious in predvsem na Veliki nagradi Quebeca opozoril nase z atraktivno vožnjo v pobegu. Dirko je zmagal Cosnefroy Benoit (AG2R Citroen Team), na nedeljski preizkušnji v Monteralu pa je slavil Pogačar (UAE Team Emirates).
»Iz dirk v Kanadi se vračam utrujen ampak zadovoljen. Dirka v mestu Quebec mi je bolj odgovarjala po profilu kot dirka v Montrealu. Bolje bi bilo, če bi se osredotočil na zadnje kilometre in finale v Quebecu kot pa da sem poskušal že z zgodnjimi napadi in s tem poskušal narediti težjo dirko. Vseeno mi je dobra pripravljenost vlila dodatne motivacije za nedeljsko dirko po Montrealu. Zavedal sem se, da bo ta mnogo težja, saj je bila daljša in z več višinskimi metri. Žal tam nisem bolj dovolj močan na zadnji klanec, da bi lahko držal prve tekmovalce. Dal sem vse od sebe, ampak je bila tokrat dirka pretežka zame. Vseeno sem zadovoljen. Sedaj me čaka še zadnje potovanje in svetovno prvenstvo v Avstraliji. Pripravljenost je dobra tako da upam, da bom lahko lepo zaključil letošnjo sezono.«
Če ne dirkaš Vuelte, je avgustovski dirkalni program sestavljen iz več enodnevnih dirk. Tako je Jan po nastopu na evropskem prvenstvu tekmoval še v Hamburgu na BEMER Cyclassics in v Plouayu na Bretagne Classic. BEMER Cyclassics je v šprintu glavnine slavil Marco Haller (BORA – Hansgrohe). Janov izkupiček na dirki je krojil hud skupinski padec, ki se mu je na srečo izognil, vendar je vseeno pustil posledice.
“Po evropskem prvenstvu, sem imel že takoj nove dirke, cilje in izzive. Odpotoval sem na dirko po Hamburgu, kjer sem si obetal dober rezultat. Dirka je bila prvi del dokaj mirna, dokler nismo prišli na zaključne kroge. Tam se je hitrost močno zvišala in v pelotonu se je čutilo veliko stresa zaradi ozkih cest in pozicioniranja pred klanci. Prav zaradi tega se je zgodil hud skupinski padec, ki sem se mu na srečo izognil, ampak zaradi tega tudi izgubil stik z vodilnimi. Da sem prišel nazaj v prvo grupo, sem potrošil veliko energije, kar me je stalo tega, da nisem mogel več slediti najboljšim na zadnji klanec. Ampak sem bil bolj srečen, da nisem padel.«
Teden pozneje je z ekipo odpotoval na severo zahod Francije, kjer je ekipa tekmovala na 255 km dolgi enodnevni dirki imenovani Bretagne Classic. Tratnik je dirko popestril z napadi, pobegom in solo vožnjo, ki se je žal zaključila le nekaj kilometrov do cilja. Dirko je v šprintu manjše skupine dobil Wout van Aert (Jumbo-Visma).
»Dirko po Plouayu, sem si prav tako začrtal kot nek cilj drugega dela sezone in ekipa me je tudi postavila za kapetana. Izkoristil sem to priložnost in se odločil za napad 70 km do cilja, kjer je teren postal bolj zahteven. Bilo nas je kar nekaj v pobegu, ampak sem vedel, da nas peloton drži le na 30-40 sekund in moral sem pojačati tempo, saj bi nas drugače ulovili že prej. Nato sem se znašel sam v ospredju, ampak sem videl, da sta mi 2 kolesarja na 200 metrov. Počakal sem ju, da smo potem skupaj sodelovali in bili močnejši. Bolj kot smo se približevali cilju, bolj sem verjel, da lahko zmagam. Na žalost so me kot ulovili 4 km do cilja, ampak sem vseeno poskušal še z enim napadom. Tudi ta se ni izšel in na koncu sem poskušal še s šprintom. Imel sem veliko smolo, saj sem prihajal s hitrostjo od zadaj, že prehiteval kolesarje, ampak ravno pred ciljem, se je celotna skupina premaknila v desno, kar je pomenilo da so me zaprli in uvrstitev med top 10 je splavala po vodi. Ne glede na to sem izjemno vesel s formo, ki sem jo pokazal na Plouayu, saj je res malo zmankalo do zmage. To mi res daje veliko motivacije za naslednje dirke v Kanadi.«
Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu je poleg še nekaj drugih športnih dogodkov letos gostil München. Danes je bila na vrsti preizkušnja v vožnji na čas, na razgibani trasi dolgi 24 km. Slovensko reprezentanco sta zastopala Jan Tratnik in Matic Žumer. Tratnik po naporni sezoni ni imel dobrega dneva in je tako končal na 13. mestu z minuto in 41 sekund zaostanka za zmagovalcem Stefanom Bisseggerjem (Švica).
»Za današnji nastop moram priznati, da nisem dosegel tega kar sem si želel. Prvi del sem še nekako odpeljal dobro, druga polovica je bila pa katastrofa. Sem kar razočaran, ampak tako je. Verjetno bi bil še bolj razočaran, če bi doma dirko gledal po televiziji. Poskušal sem po najboljših močeh, ampak enostavno ni šlo. Kljub vsemu sem imel že slabše dneve. Nekako ne najdem tiste prave forme, saj so dnevna nihanja kar velika. Upam, da bo nadaljevanje sezone bolj uspešno.”
Minulo nedeljo je potekala tudi cestna dirka na kateri je slovenska reprezentanca z Luko Mezgecem dosegla 6. mesto. Zmago je v sprintu glavnine po 207 km slavil Fabio Jakobsen (Nizozemska). Tratnik je opravljal vlogo pomočnika v zadnjem delu dirke.
“Današnja dirka se je končala po pričakovanjih – sprint glavnine. Sam sem poskušal z napadom 110 km do cilja, saj si nisem želel umirjene in kontrolirane dirke, ampak so bile ostale reprezentance preveč organizirane in niso pustile presenečanj. Kot ekipa smo zelo dobro sodelovali. Vedeli smo, da moramo Luko pripeljati v ospredje, vendar nismo imeli ekipe za lead out. Tako smo vsi pomagali Luki, da je ostal v ospredju na finalnih krogi. Krogi so bilo zelo tehnični in si privarčeval velike energije, če si ostal v ospredju. Če se primerjamo z druge reprezentancami, so vse imele sestavljen lead out in glede na okoliščine je Luka na koncu iztržil odlično 6. mesto.“
Foto: Sprint Cycling & Christof Stache/AFP & Kolesarska zveza Slovenija & osebni arhiv
Za nami je že dobra tretjina Dirke po Franciji, ki je bila do sedaj nadvse razburljiva. Doživeli smo dež na kronometru, strah pred stranskim vetrom, etapo po znamenitih kockah Roubaixa, nekaj zanimivih šprintov in že prve gorske etape, ki kažejo, da bo drugi, alpski teden zelo atraktiven. Trenutno je vodilni v skupnem seštevku Tadej Pogačar (UAE Team Emirates). Najbolje uvrščen iz ekipe Bahrain Victorious je Damiano Caruso na 14. mestu s 3 minutami in 40 sekund zaostanka za vodilnim. Tratnik uspešno opravlja delo pomočnika.
»“Prvi” teden je za nami. Kakor so bile hitre prve etape, je tudi prosti dan prišel kar hitro, ampak zelo dobrodošlo. Z dirkanjem sem zadovoljen, ampak sem večinoma opravljal delo pomočnika. Žal smo izgubili Jacka, ki je bil vpleten v padec. Sam sem s padci imel kar srečo, le v eni izmed etap sem si zvil prst. Razen otekline ni hujšega in lahko normalno kolesarim naprej.
V nekaterih etapah sem poskušal iti v pobeg, ampak je veliko ekip pokazalo interes za etapno zmago in lovljenje ubežnikov, tako da tovrstni pobegi niso bili najbolj uspešni. S pripravljenostjo sem trenutno zadovoljen. Prve etape še nisem bil 100%, ampak se mi zdi, da sem z vsakim dnem boljši. Dan počitka sem si vzel res na easy, naredil lahkoten trening, počival in odmislil dirko. Prihaja brutalen nov teden, ki bo zelo težak, ampak ga komaj čakam. Tudi zaradi vse več slovenskih navijačev, ki jih že srečujemo ob cesti.”
Včeraj je v Karteljevem pri Novem mestu potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas. Na 28,8 kilometrov dolgi progi, z vzponi in spusti je Jan Tratnik (Team Bahrain Victorious) uspel ubraniti naslov državnega prvaka iz prejšnjega leta. Tako bo še eno leto več na kronometrih nosil majico državnega prvaka. Drugo mesto med člani je zasedel njegov klubski kolega Matej Mohorič, na tretjem mestu pa je končal Jan Polanc (UAE Team Emirates).
»Izjemno sem vesel, da sem ubranil naslov državnega prvaka. Šlo je na tesno, saj sva z Matejem borbala vse do ciljne črte kdo bo osvojil naslov. Zelo sem vesel, da sem imel na koncu še nekaj več moči in sem osvojil naslov državnega prvaka. Imel sem zelo dobre noge, pripravljenost je spet na visokem nivoju in tudi proga mi je bila pisana na kožo, tako da sem v vožnji zelo užival.«
Naslednji teden v petek, 1. julija se začne najbolj atraktivna in težko pričakovana tritedenska Dirka po Franciji. V teh dneh ekipe sporočajo kateri kolesarji jih bodo zastopali in se borili za rumeno majico. Ekipa Bahrain Victorious je danes sporočila osemerico kolesarjev, ki se bo podala na boj po Franciji, med katerimi je tudi Jan Tratnik.
»Izjemno sem ponosen in hvaležen, da me je ekipa uvrstila na Dirko po Franciji. Do zadnjega nisem vedel kakšna bo odločitev, vendar sem vse treninge in priprave po padcu na Giru usmeril v to in nekako upal, da bom izbran v ekipo za Tour. Lahko rečem, da je za menoj uspešno pripravljalno obdobje, poškodbo smo prav tako uspešno sanirali in mislim, da sem pripravljen za Tour. Res je, da Tour je le Tour in potrebuješ čas, da se na dirko, ne samo fizično, ampak tudi psihično pripraviš. Tega časa sem sicer imel nekoliko manj kot sicer, ampak mislim, da sem v glavi že naredil preskok in sem pripravljen. Komaj čakam, da se vse skupaj začne.«
Minuli teden se je odvila že 28. izvedba dirke Po Sloveniji. Karavana je prekolesarila kar dobršen del Slovenije, vse od Nove Gorice, Rogaške Slatine, Celja, Velike Planine in Novega mesta. V generalni razvrstitvi je zmagal Tadej Pogačar (UAE Team Emirates), tretje mesto pa je osvojil Tratnikov klubski kolega Domen Novak (Team Bahrain Victorious). Ključno za Jana je bilo, da po poškodbi dobi nazaj tekmovalni ritem in pomaga ekipi do rezultatov.
»Po več kot enem mesecu sem se vrnil na dirke. Do zadnjega z ekipo nismo vedeli ali bom pripravljen ali ne, ampak bolečine so pred dirko izginile in bil sem pripravljen na štart dirke Po Sloveniji. Moj glavni cilj te dirke je bil, da čimprej osvojim nazaj tekmovani ritem in ekipi pomagam do dobrih rezultatov. Lahko rečem, da sem med celotno dirko naredil nekaj napak, saj nisem vedel kakšna je moja forma, ampak sem zelo zadovoljen. Kot ekipa smo dirkali zelo aktivno in smo sprožili nekaj akcij, ki so se morda kdaj pokazale za neuspešno. Konec koncev pa smo dirko popestrili in si naredili dober trening. Izjemno sem vesel za Domnovo 3. mesto v skupni razvrstitvi. Sam sem vesel tudi, da sem končal dirko in dvignil pripravljenost.
Skozi celotno dirko sem opazil veliko navijačev. Res je lepo videti kakšen ugled dobiva kolesarstvo v Sloveniji. Vsem bi se rad zahvalil za bučno podporo, še posebej pa mojim prijateljem in domačinom, ki so se res lepo potrudili z organizacijo »Syukovega awinka«. Kar malo čudno je bilo dirkati po domačih cestah, saj sem tam navajen voziti le ob robu cestišča, sedaj pa smo imeli celo cesto zase. Ta dan je bil zame res poseben. Vedel sem, da me moji najbližji čakajo na Syukovem awinku, kar je povzročilo kar nekaj emocij in res sem si želel mimo pripeljati v prvih pozicijah.
Naslednji cilj in fokus je na državnem prvenstvu v vožnji na čas. Upam, da se bom lahko dovolj spočil in odpeljal dober kronometer.«
Prejšnji teden, v petek se je začela že 105. izvedba italijanske pentlje. Grande Partenzo je tokrat gostila Budimpešta, z začetno etapo s ciljem na krajši klanec, kronometrom in šprintersko etapo v nedeljo. Že v prvi etapi, le nekaj kilometrov do cilja je bil Tratnik udeležen v padcu. Etapo je kasneje s kar precej zaostanka zaključil, prav tako je odpeljal še vožnjo na čas, vendar je potem v tretji etapi zaradi prevelikih bolečin odstopil. Zdravniški izvidi preiskav so pokazali, da ima zlomljeno zapestje. Na žalost se je Giro d’Italia zanj končal veliko prezgodaj, vendar je zdravje na prvem mestu. Sledi kar nekaj tednov rehabilitacije, preden bo lahko nadaljeval s sezono.
“Žal se je moj četrti Giro prehitro končal. Posledice padca v 1. etapi so žal prehude. Rentgenski posnetki so pokazali na zlom zapestja (scaphoid) in roka ni v stanju, da bi bila funkcionalna za vožnjo s kolesom. Kronometer sem še poskušal odpeljati in upal na najboljše, ampak mi je roka čez noč močno otekla, nič nisem spal in vedel sem, da me čaka težak dan. Vseeno sem poskušal, da bi končal etapo, ampak bolečine so zelo močne, nimam nobene moči, da bi sploh lahko zaviral in normalno držal krmilo. Zaradi tega bi z nadaljevanjem samo reskiral ponoven padec in še kakšno poškodbo več.
Zelo težko je bilo stopiti s kolesa, saj sem v priprave na Giro vložil veliko truda in tudi noge so bile prvi dan dobre. Vem, da je bila to pravilna odločitev, saj bo dirk še veliko. Sedaj je najpomembnejše, da poškodbo čimprej saniram in se vrnem še močnejši. Ekipi želim veliko sreče, uspehov in verjamem, da bodo na koncu uspešni.”
Foto: Chris Auld Photography, Sprint Cycling Agency
Brabantsko puščico, še eno belgijsko klasiko so kolesarji danes prevozili v vremensko zelo neugodnih razmerah. Večino časa je padal dež in ceste so bile spolzke. Po dobrih 200 kilometrih dirkanja je zmago slavil mlad američan Magnus Sheffield (INEOS Grenadiers). Kar nekaj kolesarjev dirke ni zaključilo, med njimi tudi Tratnik, ki je po zaključku povedal:
“Danes se enostavno nisem dobro počutil. Po Amstel Gold Race sem bil zelo utrujen in očitno se nisem 100% regeneriral. Zaradi dežja sem imel noge še bolj trde in ko smo prišli na finalne kroge enostavno nisem mogel slediti glavnini. Namesto da bi se na klance držal boljših oz. se pomikal naprej, sem se nazaj. Ni bilo prave moči in energije, tako da sem kar hitro izgubil stik s prvimi. Nisem razočaran, saj sem dal vse od sebe. Prvi del sezone je odlično zaključen. Sedaj se vračam domov, kjer si bom privoščil nekaj dni počitka, potem pa fokus na Giro d’Italia.”
Na Giro d’Italia se fokusiramo tudi navijači, ki smo za to posebno priložnost pripravili posebno navijaško majico »Grande Syuk«. Majico lahko naročite v spletni trgovini in tako podprete Jana na italjanski pentlji, ki bo 27. maja karavano peljala tudi skozi Slovenijo.
Dirkanje se je iz Belgije preselilo na Nizozemsko. Na sporedu so ardenske klasike. Danes smo spremljali Amstel Gold Race, 254 km dolgo dirko od Maastrichta do Valkenburga. Približno 50 km do cilja se je peloton razbil na več manjših skupin. Tratnik je imel nekaj tehničnih težav in tako ostal v drugi skupini. Vseeno se je boril do konca in prečkal ciljno črto na 12. mestu s pol minute zaostanka. Dirko je po fotofinišu zmagal Michal Kwiatkowski (INEOS Grenediers) pred Benoit Cosnefroy (AG2R Citroen Team).
“Na dirko sem prišel motiviran za dober rezultat. Imeli smo močno ekipo, z več pripravljenimi scenariji. Žal sem imel na tej dirki kar nekaj smole, saj sem med dirko dvakrat menjal kolo in ravno takrat se je tempo v glavnini močno navil, kar je pomenilo, da sem porabil veliko energije, da sem prišel nazaj. Enkrat sem imel tudi srečo, da nisem bil vpleten v padec, ampak sem moral močno zabremzati. Izgubil sem veliko pozicij, kar pomeni, da sem spet izgubil nekaj dodatne energije za finale. Ko smo prišli v zadnjih 60 km, sem čutil, da nisem zaužil dovolj hrane in da nisem čisto pravi. Čimprej sem poskušal zaužiti nekaj gelov in nekako se mi je uspelo regenerirati, vendar sem bil ves čas v deficitu in nisem mogel slediti odločilnemu napadu. Potem sem šel solo in nekako poskušal uloviti prve, ampak žal nisem imel moči. Glede na vso smolo, sem zadovoljen, ampak se zavedam, da bi lahko bil višje. V sredo dirkam še Brabantsko puščico, potem pa se vračam domov za krajši počitek in še zadnje priprave na Giro d’Italia.”
Priprave na italjansko pentljo smo začeli tudi navijači. Za to priložnost smo ustvarili posebno navijaško majico Grande Syuk 2022, ki jo lahko prednaročite. Za več informacij preverite v spletni trgovini tukaj.
“Dirka po Flandriji, verjetno ena največjih, je šla več kot po pričakovanjih. Vedel sem, da imam dobro pripravljenost, ampak na tako veliki, težki in legendarni dirki lahko gre hitro vse narobe. Vsi vemo, da je potrebno odseke kock in ozkih cest začeti v prvih 10 poziciji. Problem nastane, ko hoče to narediti celoten peloton. Nastanejo padci in hitro lahko dirko izgubiš oz. se ne mores več potegovati za najvišja mesta, čeprav si lahko najmočnejši na dirki.
Moja dirka je bila prvih 150 km dokaj “umirjena”. Energijo sem varčeval za zadnjih 100 km. Seveda sem naredil nekaj napak, nekaj klancev/odsekov začel preveč zadaj, ampak sem po drugi strani imel tudi srečo, ker je bilo dosti padcev, ki sem se jim izognil. Na ključnih momentih, ko je šlo za res sem ostal zbran in bil sem na dobrem položaju. Drugič na Kwaremont sem imel dobro pozicijo in to pomeni, da sem lahko Paterberg začel v ospredju, kjer sem tudi napadel. Na tej dirki nikoli ne veš kdaj bo ključni trenutek, ko se bo dirka odločila. Žal v mojem primeru to ni bil pravi moment oz. sem bil na naslednjem klancu malo prekratek, da bi lahko sledil Pogačarjevemu napadu. V ospredju smo imeli Freda in z Dylanom sva le kontrolirala v ozadju. Bilo je veliko napadov, tudi v naši grupi, ampak sva se z Dylanom izmenjevala pri pokrivanju teh napadov. Žal moj ni bil uspešen, je bil pa od Dylana, ki se je uspel preseliti do Freda in skupaj sta se potegovala za najvišja mesta. Jaz sem potem le kontroliral in sledil v ozadju. V sprintu žal nisem imel več nog oz. sprint je bil dober, vendar nisem sprinter, če pogledamo imena, ki so me prehitela. Z dirko sem izjemno zadovoljen. Bil sem tam, napadal sem in po malem tudi krojil dirko. Mogoče, z malo sreče bi bil rezultat še boljši, ampak pomenbno je, da vem, da se lahko na tej dirki potegujem za najvišja mesta. Enkrat se bo že poklopilo. To mi daje dodaten zagon, da morda več priprav posvetim tem dirkam, ki mi očitno ležijo. Z Belgije odhajam izjemno zadovoljen, motiviran in komaj čakam Ardene. Že v nedeljo dirkam Amstel Gold Race in nato še Brabantsko puščico.
Vsem ljubiteljem kolesarstva priporočam, da si to dirko ogledate v živo. Na Kwaremont sem vsakič dobil kurjo polt. Ko vidiš vse navdušence, navijače ob progi. Sicer malo zaudarja po pivu, ampak Belgija je res prava kolesarska država. Ni važno ali si prvi ali zadnji, tukaj si heroj samo, da si na štartu take legendarne dirke.«
(Jan je na tej legendarni dirki pustil pečat s svojim načinom dirkanja in končnim 12. mestom.)
