Posted on Leave a comment

Ko odnehati ni ena izmed možnosti

Sezona je bila uspešna, ampak z nekaj grenkega priokusa. Lahko rečem, da sem izjemno zadovoljen, saj sem si dokazal, da lahko dirkam in se borim z najboljšimi na največjih enodnevnih klasikah. Svetovno prvenstvo je bolelo. V karieri sem se naučil, da ne smeš nikoli odnehati. Leta 2013 sem že skoraj postavil kolo v kot, ampak sem potem še vedno vztrajal, verjel, da mi bo enkrat uspelo in po nekaj letih sem prišel nazaj na world tour level. Prav tako bom sedaj vztrajal, verjel in treniral, da bom v prihodnosti dosegel top rezultat. Sedaj, ko je glava trezna, sem vso jezo preusmeril v motivacijo, ki mi je po tej sezoni še narasla.

Ko gledam za nazaj, sem ponosen, kako se je moja kariera obrnila. Up, up, up, potem hladen tuš in počasi nazaj. Drugo leto se selim v  ekipo Jumbo Visma. Verjamem, da bom izpilil vse šibkosti, imel najboljši support v smislu opreme, prehrane, treningov in res komaj čakam, da vidim kam me bo peljalo.

Verjetno do te točke ne bi prišel brez nekaterih ljudi, ki so mi pomagali ravno v najtežjih trenutkih. Takrat, ko nisem več vedel kaj naj sam s sabo. Tem, ki mi niso obrnili hrbta in verjeli vame – veste kdo ste. Seznam je dolg, ampak nekaj vas moram omeniti. Miran Kavaš, s katerim sva začela nazaj trenirati in graditi korak za korakom moje fizične in psihične sposobnosti. Dejan Bajt, ki me je priporočal ekipi Amplatz BMC, da sem sploh imel ekipo za 2014, sicer bi bil brez ekipe. Ekipi CCC, ker so mi ponovno odprli vrata v svet profesionalnega kolesarstva. Ekipi Bahrain Victorious, s katero sem utrdil svoje mesto v World Tour-u. V teh štirih letih sem se veliko naučil. Hvaležen sem za to izkušnjo in vso podporo, ki so mi jo nudili. Vsi prijatelji, s katerimi smo že od malih nog skupaj in me podpirajo že od začetka moje kariere. Družini. Idriji. In Urši. Šla sva skozi nekaj težkih trenutkov, ampak sva oba verjela, videla svetlo luč na koncu tunela, skupaj vztrajala in nama je uspelo.

Sezone je konec, nova se bo kmalu začela. Star bom “že” 33 let, ampak na to ne gledam kot da sem star. Mislim, da če o tem premišluješ, sam sebe postaraš. Dokler bodo noge dobre, glava na mestu, je vse mogoče. Če vztrajaš in verjameš. Grem na novo pot. Tako, za katero verjamem, da bo uspešna in komaj čakam, da se vse začne.

Rad bi se zahvalil vsem, ki ste me spremljali, navijali ob težkih in lepih trenutkih. Potrudil se bom, da bomo skupaj še naprej uživali v kolesarstvu.

Posted on Leave a comment

Video intervju: Vzponi in padci

Lansko leto novembra, v »off« sezoni smo snemali poziv za dobrodelni namen. Po snemanju smo se zelo spontano zapletli v pogovor o Tratnikovi karieri, kamera pa je ostala vključena. Tako je nastal pogovor o vzponih in padcih Janove kariere, v katerem se dotaknemo začetkov njegove kariere, (pre)hitrega prestopa v profesionalno ekipo Quickstep, obdobja, ki je sledilao in v katerem se je moral ponovno sestaviti, skorajšnje zmage na etapi dirke Paris-Nica, zmage na »slovenski« etapi na italijanski pentlji, olimpijskih iger v Tokiu in profesionalnega kolesarstva danes.

Gradiva je še veliko. Sezona je bila razburljiva. Mogoče tudi letos kaj posnamemo 😉 

Video: Danijel Čančarević

Podnapisi: Ines Jarc

Posted on Leave a comment

Kanadski dvojček

Minuli konec tedna se je zaključil kanadski dvojček oz. Veliki nagradi Quebeca in Montreala v Kanadi. Tratnik je tam zadnjič v letošnji sezoni zastopal barve ekipe Team Bahrain Victorious in predvsem na Veliki nagradi Quebeca opozoril nase z atraktivno vožnjo v pobegu. Dirko je zmagal Cosnefroy Benoit (AG2R Citroen Team), na nedeljski preizkušnji v Monteralu pa je slavil Pogačar (UAE Team Emirates).

»Iz dirk v Kanadi se vračam utrujen ampak zadovoljen. Dirka v mestu Quebec mi je bolj odgovarjala po profilu kot dirka v Montrealu. Bolje bi bilo, če bi se osredotočil na zadnje kilometre in finale v Quebecu kot pa da sem poskušal že z zgodnjimi napadi in s tem poskušal narediti težjo dirko. Vseeno mi je dobra pripravljenost vlila dodatne motivacije za nedeljsko dirko po Montrealu. Zavedal sem se, da bo ta mnogo težja, saj je bila daljša in z več višinskimi metri. Žal tam nisem bolj dovolj močan na zadnji klanec, da bi lahko držal prve tekmovalce. Dal sem vse od sebe, ampak je bila tokrat dirka pretežka zame. Vseeno sem zadovoljen. Sedaj me čaka še zadnje potovanje in svetovno prvenstvo v Avstraliji. Pripravljenost je dobra tako da upam, da bom lahko lepo zaključil letošnjo sezono.«

Foto: Sprint Cycling

Posted on Leave a comment

Enodnevne dirke v avgustu

Če ne dirkaš Vuelte, je avgustovski dirkalni program sestavljen iz več enodnevnih dirk. Tako je Jan po nastopu na evropskem prvenstvu tekmoval še v Hamburgu na BEMER Cyclassics in v Plouayu na Bretagne Classic. BEMER Cyclassics je v šprintu glavnine slavil Marco Haller (BORA – Hansgrohe). Janov izkupiček na dirki je krojil hud skupinski padec, ki se mu je na srečo izognil, vendar je vseeno pustil posledice.

“Po evropskem prvenstvu, sem imel že takoj nove dirke, cilje in izzive. Odpotoval sem na dirko po Hamburgu, kjer sem si obetal dober rezultat. Dirka je bila prvi del dokaj mirna, dokler nismo prišli na zaključne kroge. Tam se je hitrost močno zvišala in v pelotonu se je čutilo veliko stresa zaradi ozkih cest in pozicioniranja pred klanci. Prav zaradi tega se je zgodil hud skupinski padec, ki sem se mu na srečo izognil, ampak zaradi tega tudi izgubil stik z vodilnimi. Da sem prišel nazaj v prvo grupo, sem potrošil veliko energije, kar me je stalo tega, da nisem mogel več slediti najboljšim na zadnji klanec. Ampak sem bil bolj srečen, da nisem padel.«

Teden pozneje je z ekipo odpotoval na severo zahod Francije, kjer je ekipa tekmovala na 255 km dolgi enodnevni dirki imenovani Bretagne Classic. Tratnik je dirko popestril z napadi, pobegom in solo vožnjo, ki se je žal zaključila le nekaj kilometrov do cilja. Dirko je v šprintu manjše skupine dobil Wout van Aert (Jumbo-Visma).

»Dirko po Plouayu, sem si prav tako začrtal kot nek cilj drugega dela sezone in ekipa me je tudi postavila za kapetana. Izkoristil sem to priložnost in se odločil za napad 70 km do cilja, kjer je teren postal bolj zahteven. Bilo nas je kar nekaj v pobegu, ampak sem vedel, da nas peloton drži le na 30-40 sekund in moral sem pojačati tempo, saj bi nas drugače ulovili že prej. Nato sem se znašel sam v ospredju, ampak sem videl, da sta mi 2 kolesarja na 200 metrov. Počakal sem ju, da smo potem skupaj sodelovali in bili močnejši. Bolj kot smo se približevali cilju, bolj sem verjel, da lahko zmagam. Na žalost so me kot ulovili 4 km do cilja, ampak sem vseeno poskušal še z enim napadom. Tudi ta se ni izšel in na koncu sem poskušal še s šprintom. Imel sem veliko smolo, saj sem prihajal s hitrostjo od zadaj, že prehiteval kolesarje, ampak ravno pred ciljem, se je celotna skupina premaknila v desno, kar je pomenilo da so me zaprli in uvrstitev med top 10 je splavala po vodi. Ne glede na to sem izjemno vesel s formo, ki sem jo pokazal na Plouayu, saj je res malo zmankalo do zmage. To mi res daje veliko motivacije za naslednje dirke v Kanadi.«

Foto: Sprint Cycling

Posted on Leave a comment

Evropsko prvenstvo

Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu je poleg še nekaj drugih športnih dogodkov letos gostil München. Danes je bila na vrsti preizkušnja v vožnji na čas, na razgibani trasi dolgi 24 km. Slovensko reprezentanco sta zastopala Jan Tratnik in Matic Žumer. Tratnik po naporni sezoni ni imel dobrega dneva in je tako končal na 13. mestu z minuto in 41 sekund zaostanka za zmagovalcem Stefanom Bisseggerjem (Švica).

»Za današnji nastop moram priznati, da nisem dosegel tega kar sem si želel. Prvi del sem še nekako odpeljal dobro, druga polovica je bila pa katastrofa. Sem kar razočaran, ampak tako je. Verjetno bi bil še bolj razočaran, če bi doma dirko gledal po televiziji. Poskušal sem po najboljših močeh, ampak enostavno ni šlo. Kljub vsemu sem imel že slabše dneve. Nekako ne najdem tiste prave forme, saj so dnevna nihanja kar velika. Upam, da bo nadaljevanje sezone bolj uspešno.”

Minulo nedeljo je potekala tudi cestna dirka na kateri je slovenska reprezentanca z Luko Mezgecem dosegla 6. mesto. Zmago je v sprintu glavnine po 207 km slavil Fabio Jakobsen (Nizozemska). Tratnik je opravljal vlogo pomočnika v zadnjem delu dirke.

“Današnja dirka se je končala po pričakovanjih – sprint glavnine. Sam sem poskušal z napadom 110 km do cilja, saj si nisem želel umirjene in kontrolirane dirke, ampak so bile ostale reprezentance preveč organizirane in niso pustile presenečanj. Kot ekipa smo zelo dobro sodelovali. Vedeli smo, da moramo Luko pripeljati v ospredje, vendar nismo imeli ekipe za lead out. Tako smo vsi pomagali Luki, da je ostal v ospredju na finalnih krogi. Krogi so bilo zelo tehnični in si privarčeval velike energije, če si ostal v ospredju. Če se primerjamo z druge reprezentancami, so vse imele sestavljen lead out in glede na okoliščine je Luka na koncu iztržil odlično 6. mesto.“

Foto: Sprint Cycling & Christof Stache/AFP & Kolesarska zveza Slovenija & osebni arhiv

Posted on Leave a comment

Tour po Tour-u v številkah

To je bil moj drugi nastop na Tour-u in sedmi nastop na Grand Tour-u. Res, da nisem imel idealnih priprav za nastop na Dirki po Franciji, saj so bile po padcu na Giru vse dirke pod velikim vprašajem, prav tako tudi pripravljenost. Ampak zaradi različnih bolezni in poškodb sotekmovalcev sem dobil mesto v ekipi za Tour. Za to sem izredno hvaležen in ponosen. S svojim nastopom sicer nisem ravno zadovoljen, saj mi ni uspelo biti v zmagovalnem pobegu oz. sem dosegel soliden rezultat le na kronometru. Še vedno iščem odgovore na vprašanja kaj sem naredil narobe. Gre za največjo dirko na svetu in za cilj se priprave začnejo že (vsaj) maja. Jaz sem za nastop na Touru izvedel last minute, poškodba zapestja me je ovirala, da bi lahko prej opravil višinske priprave – ki so, kot zdaj vidim nujne za nastop na Touru, vsaj zame. Prav tako je bilo malo premalo časa za psihološko pripravo na največjo dirko. Pred dirko sem verjel, da lahko gre vse brez problemov, ampak se je iz dneva v dan videlo kako težka je dirka in da ne bo nič lažje. Brez ustrezne priprave na Tour imaš lahko vedno več slabih dni kar potem začne vplivati na motivacijo in fokus. Za ilustracijo in iz lastnega firbca sem zbral nekaj statistik, ki malo opišejo v kakšnih razmerah smo letos kolesarili 🙂

6. etapa: Binche – Longwy: Težka etapa. Pobeg na pobeg. Skakalo se je 1h 45min (oz. 87 km), povprečna hitrost 49 km/h, povprečni watti 279/360 NP (avg.).

12. etapa: Briançon – L’Alpe d’Huez: Noro! Kakšno vzdušje. V zraku švic in alkohol. Vive le Tour 😊

15. etapa: Rodez – Carcassonne: Izjemno vroča etapa. Povprečna temperatura 40°C, maksimalna pa 45°C.

16. etapa: Carcassonne – Foix: Prav tako zelo vroča etapa z dodatkom visoke stopnje vlažnosti (povprečna temperature 37°C, maksimalna pa 41°C. Na fotki stopala po 5-urnem kuhanju v šprintarcah.

18. etapa: Lourdes – Hautacam: 4036 višinskih metrov. Zmagovalec je na cilj prišel po 4h, jaz pa s 35-minutnim zaostankom. V disco groupi sem obračal povprečno 254 wattov/299 NP (avg). Time limit je bil 40 min.

21. etapa: Paris La Defense – Paris (Champs-Elysees): Kofirajd do Elizejskih poljan. Prvo uro in 50 min (oz. 50 km) povprečna hitrost 27,8 km/h.

Najhitrejši sem bil v 9. Etapi: 96 km/h.

Spodaj je še graf maksimalnega srčnega utripa čez vse etape. Kot vidite, so prosti dnevi zelo potrebni in zaželjeni 😊

Foto: Sprint Cycling, Poci’s Pix, osebni arhiv

Posted on Leave a comment

9 down, 12 to go

Za nami je že dobra tretjina Dirke po Franciji, ki je bila do sedaj nadvse razburljiva. Doživeli smo dež na kronometru, strah pred stranskim vetrom, etapo po znamenitih kockah Roubaixa, nekaj zanimivih šprintov in že prve gorske etape, ki kažejo, da bo drugi, alpski teden zelo atraktiven. Trenutno je vodilni v skupnem seštevku Tadej Pogačar (UAE Team Emirates). Najbolje uvrščen iz ekipe Bahrain Victorious je Damiano Caruso na 14. mestu s 3 minutami in 40 sekund zaostanka za vodilnim. Tratnik uspešno opravlja delo pomočnika.

»“Prvi” teden je za nami. Kakor so bile hitre prve etape, je tudi prosti dan prišel kar hitro, ampak zelo dobrodošlo. Z dirkanjem sem zadovoljen, ampak sem večinoma opravljal delo pomočnika. Žal smo izgubili Jacka, ki je bil vpleten v padec. Sam sem s padci imel kar srečo, le v eni izmed etap sem si zvil prst. Razen otekline ni hujšega in lahko normalno kolesarim naprej.

V nekaterih etapah sem poskušal iti v pobeg, ampak je veliko ekip pokazalo interes za etapno zmago in lovljenje ubežnikov, tako da tovrstni pobegi niso bili najbolj uspešni. S pripravljenostjo sem trenutno zadovoljen. Prve etape še nisem bil 100%, ampak se mi zdi, da sem z vsakim dnem boljši. Dan počitka sem si vzel res na easy, naredil lahkoten trening, počival in odmislil dirko. Prihaja brutalen nov teden, ki bo zelo težak, ampak ga komaj čakam. Tudi zaradi vse več slovenskih navijačev, ki jih že srečujemo ob cesti.”

Foto: Chris Auld, osebni arhiv

Posted on Leave a comment

Z majico državnega prvaka na TdF

Včeraj je v Karteljevem pri Novem mestu potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas. Na 28,8 kilometrov dolgi progi, z vzponi in spusti je Jan Tratnik (Team Bahrain Victorious) uspel ubraniti naslov državnega prvaka iz prejšnjega leta. Tako bo še eno leto več na kronometrih nosil majico državnega prvaka. Drugo mesto med člani je zasedel njegov klubski kolega Matej Mohorič, na tretjem mestu pa je končal Jan Polanc (UAE Team Emirates).

»Izjemno sem vesel, da sem ubranil naslov državnega prvaka. Šlo je na tesno, saj sva z Matejem borbala vse do ciljne črte kdo bo osvojil naslov. Zelo sem vesel, da sem imel na koncu še nekaj več moči in sem osvojil naslov državnega prvaka. Imel sem zelo dobre noge, pripravljenost je spet na visokem nivoju in tudi proga mi je bila pisana na kožo, tako da sem v vožnji zelo užival.«

Naslednji teden v petek, 1. julija se začne najbolj atraktivna in težko pričakovana tritedenska Dirka po Franciji. V teh dneh ekipe sporočajo kateri kolesarji jih bodo zastopali in se borili za rumeno majico. Ekipa Bahrain Victorious je danes sporočila osemerico kolesarjev, ki se bo podala na boj po Franciji, med katerimi je tudi Jan Tratnik.

»Izjemno sem ponosen in hvaležen, da me je ekipa uvrstila na Dirko po Franciji. Do zadnjega nisem vedel kakšna bo odločitev, vendar sem vse treninge in priprave po padcu na Giru usmeril v to in nekako upal, da bom izbran v ekipo za Tour. Lahko rečem, da je za menoj uspešno pripravljalno obdobje, poškodbo smo prav tako uspešno sanirali in mislim, da sem pripravljen za Tour. Res je, da Tour je le Tour in potrebuješ čas, da se na dirko, ne samo fizično, ampak tudi psihično pripraviš. Tega časa sem sicer imel nekoliko manj kot sicer, ampak mislim, da sem v glavi že naredil preskok in sem pripravljen. Komaj čakam, da se vse skupaj začne.«

Foto: Prijavim.se & Team Bahrain Victorious

Posted on Leave a comment

Dirka Po Sloveniji & “Syukov awink”

Minuli teden se je odvila že 28. izvedba dirke Po Sloveniji. Karavana je prekolesarila kar dobršen del Slovenije, vse od Nove Gorice, Rogaške Slatine, Celja, Velike Planine in Novega mesta. V generalni razvrstitvi je zmagal Tadej Pogačar (UAE Team Emirates), tretje mesto pa je osvojil Tratnikov klubski kolega Domen Novak (Team Bahrain Victorious). Ključno za Jana je bilo, da po poškodbi dobi nazaj tekmovalni ritem in pomaga ekipi do rezultatov.

»Po več kot enem mesecu sem se vrnil na dirke. Do zadnjega z ekipo nismo vedeli ali bom pripravljen ali ne, ampak bolečine so pred dirko izginile in bil sem pripravljen na štart dirke Po Sloveniji. Moj glavni cilj te dirke je bil, da čimprej osvojim nazaj tekmovani ritem in ekipi pomagam do dobrih rezultatov. Lahko rečem, da sem med celotno dirko naredil nekaj napak, saj nisem vedel kakšna je moja forma, ampak sem zelo zadovoljen. Kot ekipa smo dirkali zelo aktivno in smo sprožili nekaj akcij, ki so se morda kdaj pokazale za neuspešno. Konec koncev pa smo dirko popestrili in si naredili dober trening. Izjemno sem vesel za Domnovo 3. mesto v skupni razvrstitvi. Sam sem vesel tudi, da sem končal dirko in dvignil pripravljenost.

Skozi celotno dirko sem opazil veliko navijačev. Res je lepo videti kakšen ugled dobiva kolesarstvo v Sloveniji. Vsem bi se rad zahvalil za bučno podporo, še posebej pa mojim prijateljem in domačinom, ki so se res lepo potrudili z organizacijo »Syukovega awinka«. Kar malo čudno je bilo dirkati po domačih cestah, saj sem tam navajen voziti le ob robu cestišča, sedaj pa smo imeli celo cesto zase. Ta dan je bil zame res poseben. Vedel sem, da me moji najbližji čakajo na Syukovem awinku, kar je povzročilo kar nekaj emocij in res sem si želel mimo pripeljati v prvih pozicijah.

Naslednji cilj in fokus je na državnem prvenstvu v vožnji na čas. Upam, da se bom lahko dovolj spočil in odpeljal dober kronometer.«

Foto: Matic Ozebek

Posted on Leave a comment

Giro za pozabit

Prejšnji teden, v petek se je začela že 105. izvedba italijanske pentlje. Grande Partenzo je tokrat gostila Budimpešta, z začetno etapo s ciljem na krajši klanec, kronometrom in šprintersko etapo v nedeljo. Že v prvi etapi, le nekaj kilometrov do cilja je bil Tratnik udeležen v padcu. Etapo je kasneje s kar precej zaostanka zaključil, prav tako je odpeljal še vožnjo na čas, vendar je potem v tretji etapi zaradi prevelikih bolečin odstopil. Zdravniški izvidi preiskav so pokazali, da ima zlomljeno zapestje. Na žalost se je Giro d’Italia zanj končal veliko prezgodaj, vendar je zdravje na prvem mestu. Sledi kar nekaj tednov rehabilitacije, preden bo lahko nadaljeval s sezono.

“Žal se je moj četrti Giro prehitro končal. Posledice padca v 1. etapi so žal prehude. Rentgenski posnetki so pokazali na zlom zapestja (scaphoid) in roka ni v stanju, da bi bila funkcionalna za vožnjo s kolesom. Kronometer sem še poskušal odpeljati in upal na najboljše, ampak mi je roka čez noč močno otekla, nič nisem spal in vedel sem, da me čaka težak dan. Vseeno sem poskušal, da bi končal etapo, ampak bolečine so zelo močne, nimam nobene moči, da bi sploh lahko zaviral in normalno držal krmilo. Zaradi tega bi z nadaljevanjem samo reskiral ponoven padec in še kakšno poškodbo več.

Zelo težko je bilo stopiti s kolesa, saj sem v priprave na Giro vložil veliko truda in tudi noge so bile prvi dan dobre. Vem, da je bila to pravilna odločitev, saj bo dirk še veliko. Sedaj je najpomembnejše, da poškodbo čimprej saniram in se vrnem še močnejši. Ekipi želim veliko sreče, uspehov in verjamem, da bodo na koncu uspešni.”

Foto: Chris Auld Photography, Sprint Cycling Agency