Če ne dirkaš Vuelte, je avgustovski dirkalni program sestavljen iz več enodnevnih dirk. Tako je Jan po nastopu na evropskem prvenstvu tekmoval še v Hamburgu na BEMER Cyclassics in v Plouayu na Bretagne Classic. BEMER Cyclassics je v šprintu glavnine slavil Marco Haller (BORA – Hansgrohe). Janov izkupiček na dirki je krojil hud skupinski padec, ki se mu je na srečo izognil, vendar je vseeno pustil posledice.
“Po evropskem prvenstvu, sem imel že takoj nove dirke, cilje in izzive. Odpotoval sem na dirko po Hamburgu, kjer sem si obetal dober rezultat. Dirka je bila prvi del dokaj mirna, dokler nismo prišli na zaključne kroge. Tam se je hitrost močno zvišala in v pelotonu se je čutilo veliko stresa zaradi ozkih cest in pozicioniranja pred klanci. Prav zaradi tega se je zgodil hud skupinski padec, ki sem se mu na srečo izognil, ampak zaradi tega tudi izgubil stik z vodilnimi. Da sem prišel nazaj v prvo grupo, sem potrošil veliko energije, kar me je stalo tega, da nisem mogel več slediti najboljšim na zadnji klanec. Ampak sem bil bolj srečen, da nisem padel.«
Teden pozneje je z ekipo odpotoval na severo zahod Francije, kjer je ekipa tekmovala na 255 km dolgi enodnevni dirki imenovani Bretagne Classic. Tratnik je dirko popestril z napadi, pobegom in solo vožnjo, ki se je žal zaključila le nekaj kilometrov do cilja. Dirko je v šprintu manjše skupine dobil Wout van Aert (Jumbo-Visma).
»Dirko po Plouayu, sem si prav tako začrtal kot nek cilj drugega dela sezone in ekipa me je tudi postavila za kapetana. Izkoristil sem to priložnost in se odločil za napad 70 km do cilja, kjer je teren postal bolj zahteven. Bilo nas je kar nekaj v pobegu, ampak sem vedel, da nas peloton drži le na 30-40 sekund in moral sem pojačati tempo, saj bi nas drugače ulovili že prej. Nato sem se znašel sam v ospredju, ampak sem videl, da sta mi 2 kolesarja na 200 metrov. Počakal sem ju, da smo potem skupaj sodelovali in bili močnejši. Bolj kot smo se približevali cilju, bolj sem verjel, da lahko zmagam. Na žalost so me kot ulovili 4 km do cilja, ampak sem vseeno poskušal še z enim napadom. Tudi ta se ni izšel in na koncu sem poskušal še s šprintom. Imel sem veliko smolo, saj sem prihajal s hitrostjo od zadaj, že prehiteval kolesarje, ampak ravno pred ciljem, se je celotna skupina premaknila v desno, kar je pomenilo da so me zaprli in uvrstitev med top 10 je splavala po vodi. Ne glede na to sem izjemno vesel s formo, ki sem jo pokazal na Plouayu, saj je res malo zmankalo do zmage. To mi res daje veliko motivacije za naslednje dirke v Kanadi.«
Foto: Sprint Cycling