Posted on Leave a comment

Pestra pomlad

Končno mi je uspelo spet malo spisati, kako so potekali zadnji tedni in kaj me čaka v prihodnje.

Po treh tednih višinskih priprav na Teidu smo leteli direktno v Belgijo na naslednje dirke. Prva je bila E3, kjer sem bil zadovoljen, opravil delo za ekipo, ampak bil na malo slabši poziciji pred ključnim momentom, kjer se je dirka lomila. Občutek je bil dober in tudi vedel sem, da bo forma šele prišla. Zaradi padca Pera, ki si je zlomil nos, sem moral vskočiti na Gent-Welvegem, dirko, ki je nisem imel v planu. Od starta je bila dokaj umirjena, ampak peloton je vedel, da se bo začela lomiti, ko obrnemo smer, saj je pihal močan veter. Sam sem ravno slekel vse odvečne obleke, se vračal v peloton, kjer je nek kolesar močno zavil desno, mi zapel prednji obroč in me spravil na tla. Močno sem se udaril v glavo, v že zlomljeno koleno in bok. Vedel sem, da je dirke konec, ampak bolečina je čez nekaj ur začela popuščati in ni bilo videti, da bi bilo kaj hujšega. Vse je ostalu po planu, naslednja dirka Dwars door Vlaanderen. Med dirko sem začel čutiti močne bolečine v boku in stegenskih mišicah. Očitno je zaradi močnega sunka in udarca bolečina prišla kasneje in na žalost nisem mogel slediti pelotonu. Vsak obrat pedala me je močno zabolel v mišicah v boku. Ponovni odstop. Tokrat je bil najbolj boleč mentalno, saj nisem vedel, kaj se dogaja. Z ekipo smo se odločili, da naredimo obsežen pregled v bolnišnici. Rentgen in magnetna resonanca sta pokazala, da ni nič zlomljeno in da so vse mišice brez poškodb. Najbolj me je bolelo, ker mi je zdravnik svetoval, naj si čimprej vzamem odmor, da se telo regenerira. S tem smo morali iz mojega programa črtati dirko po Flandriji, največji cilj pomladi. Za glavo je bilo res težko. Več kot en mesec sem bil od doma, opravil zahteven trening kamp na višini … Vse je bilo podrejeno enemu cilju, ki pa je hitro splaval po vodi. Vzel sem si skoraj 10 dni pavze in težave so bile pozabljene. Mentalno sem bil resetiran in pripravljen na treninge za naslednji cilj sezone: Giro d’Italia.

Pred tem sem sem želel oddirkati še dirko po Romandiji, saj bi v nasprotnem primeru minilo preveč časa od zadnje etapne dirke in vem, da je za moje telo samo dobro, če imam pred grand tourom nekaj dirkalnih kilometrov v nogah. Opravil sem dva tedna odličnih treningov in odpotoval v Švico. Na Romandijo sem šel brez pričakovanj, le z željo, da naredim dober teden dirkanja in dvignem kondicijo za Giro.

Z rezultati na Romandiji nisem pretirano zadovoljen. Plan je bil, da sam sebi naredim dirko čim težjo. Zadnji dve etapi sem že videl napredek in noge so bile boljše iz dneva v dan. Najbolj sem razočaran nad kronometrom, saj sem ciljal višje. Pod črto sem zadovoljen, saj sem v noge dobil težke kilometre in sedaj ni več veliko, kar lahko naredim do Gira. Dober počitek in potem akcija.

Po dveh neuspešnih Girih in veliko smole upam, da bo letos šlo brez zapletov. Giro je zame ena najlepših dirk in vedno se rad vračam v Italijo. Motivacija je tukaj, forma tudi, tako da komaj čakam, da se vse skupaj prične! Ci vediamo a Torino 👊🏻