Posted on Leave a comment

Vamos!

Po uspešnih, intenzivnih in utrujajočih pripravah v Tignesu, je le napočil čas, da (končno) zaključim s treningi, se osredotočim na regeneracijo in vse misli preusmerim v dirke. Že 4 dni po pripravah sem odpotoval v Španijo, na dirko po Burgosu. Po pravici povedano, sem bil kar živcen, saj je minilo kar nekaj časa odkar sem nazadnje dirkal. Živčen v smislu ali se bom še znal voziti v pelotonu 😊 Strah je bil zaman in hitro sem padel v ritem. Vse skupaj je drugače, kot če štartaš novo sezono po dolgem premoru. Tukaj se je zgodila nesreča in vedno še kdaj potem pomisliš na najslabše. Dirka po Burgosu mi je služila kot nek test in še zadnje priprave za dvig forme. Imel sem nekaj nihanj v etapah. Na prvi, ekipnem kronometru in v četrti, sem se počutil več kot odlično. V tretji in zadnji etapi pa sem še čutil, da potrebujem nekaj ritma pred tako rečeno (novim) glavnim ciljem sezone – Vuelta a Espana. V vsaki etapi sem dal vse od sebe in telo potiskal do limita, da se je navadilo na dirkalni ritem in vročino. Ob tem sem ves trud preusmeril v pomoč Primožu, da je osvojil dirko.

Na dirki sem se počutil kot otrok, ki je dobil prvo kolo. Večkrat sem pomislil na besede zdravnikov, fizioterapevtev, ko so rekli, da bo rehabilitacija dolga. Tri mesece nazaj sem se sploh prvič usedel nazaj na kolo. Bolečine v kolenu so bile prisotne nekaj časa in težko je bilo narediti trening. Ko sedaj gledam nazaj, si mislim, da ni bilo tako težko kot je sprva zgledalo. Vložil sem ogromno truda, verjel da lahko pridem nazaj še letos in trenutno se vse obrestuje. Bom na štartu Vuelte, kjer bom naredil vse kar je v moji moči, da osvojimo zmago.

Že to, da bom na startu, je zame velik dosežek. Ekipa je izredno močna in da sem bil izbran v to  osmerico, mi veliko pove o zaupanje ekipe vame. Potrudil se bom po mojih najboljših močeh, da naredim kar mi je naročeno. Zelo sem hvaležen, da sem nazaj. Bo, kar bo. Če bom ciljno črto prečkal in ob tem vedel, da sem naredil vse kar sem lahko, bom vesel in srečen. Srečen sem že sedaj, ko lahko pripnem številko in zavrtim pedala v Barceloni. Vamos!

Foto: Cor Vos, Zlikfix Photo

Posted on Leave a comment

Razglednica iz Tignesa

Priprave v Tignesu potekajo odlično. S fanti se zabavamo in res veliko treniramo. Tudi preko 30 ur na teden, vse od visoko intenzivnih treningov, do dolgih voženj, tudi po 7 ur. Vreme nam je naklonjeno, imamo srečo, da imamo dež le na proste dneve, kar nam ne prekriža načrtov glede priprav in planiranja treningov.

Prvi teden je bil težak, saj se je telo moralo aklimatizirati na visoko nadmorsko višino. Ampak sem preživel in čutim kako iz dneva v dan napredujem. Zadnji treningi so bili že odličen pokazatelj, da forma ni daleč od najboljše. Potrebno bo še nekaj dela, ampak imam še nekaj časa, da bom res 100%. Dnevi hitro minevajo, večina časa treniramo, tako da v prostem času ne ostane veliko energije za ostalo. Ekipa odlično poskrbi za vso potrebno regeneracijo, od masaž do odlično pripravljenih obrokov. Tako da se lahko res sfokusiramo samo na treninge. Rahlo sem že utrujen, ampak ni več veliko do konca trening kampa. Po teh pripravah bo potrebno dobro spočiti in regenerirati, saj bo kmalu čas za prvo dirko po poškodbi in to je Vuelta Burgos 😎

Spominjam se, ko sem si po padcu rekel, da si vzamem to poškodbo kot motivacijo, da se poskušam čimprej vrniti na dirke. Vse to se sedaj uresničuje. Bili so težki dnevi ležanja na kavču in potem fizioterapij in treningov, tako v telovadnici kot na kolesu – ampak vse trdo delo se sedaj obrestuje. Iz te situacije sem se veliko naučil in postal sem psihično še močnejši. Kako sem pripravljen, bomo lahko videli že prav kmalu. Komaj čakam! Po pravici povedano, sem tudi že malo naveličan vseh treningov in sedaj je res že čas, da pripnem številko nazaj 🤝🤗

Foto: osebni arhiv in Team Jumbo Visma