Posted on Leave a comment

Flandrija, kjer je kolesarstvo doma

Minuli konec tedna je minil v znamenju svetovnega prvenstva v kolesarstvu, ki je letos praznovalo 100. obletnico. Spektakularen dogodek so tokrat organizirali Belgijci, ki so nam postregli z odličnim vzdušjem, kar – pravijo – lahko doživiš le v Belgiji. V članski konkurenci v vožnji na čas je v napetem finalu zmagal Filippo Ganna (Italija), Slovenca – Tadej Pogačar in Jan Tratnik pa sta dosegla 10. in 15. mesto. Kronometer je bil pretežno ravninski in relativno dolg, 43.4 km. Na cestni preizkušnji iz Antwerpa do Leuvena (v skupni razdalji 268.3 km), ki je spominjala na belgijsko klasiko je naslov svetovnega prvaka ubranil Julian Alaphilippe (Francija). Za najboljšo slovensko uvrstitev je poskrbel Matej Mohorič s 14. mestom.

»Svetovno prvenstvo je bila moja zadnja dirka v letošnji sezoni. Kronometer sem res odpeljal dobro in z vožnjo sem bil zelo zadovoljen. Še vedno me mori tistih dobrih 10 sekund, ki so me ločile od najboljše deseterice, ampak to mi daje motivacijo, da delam še močneje za naslednje kronometre.

Cestna dirka je bila pa tako rečeno en velik kaos. Z ekipo smo dirkali odlično, ampak je bila trasa tako težka, da ni dopuščala napak. Ves čas si se moral voziti v ospredju, saj je bilo toliko ovinkov, ozkih cest, padcev, pospeševanj in če si ostal v ozadju, si potrošil trikrat več energije kot tisti spredaj. Torej, pomembno je bilo res pametno dirkati. Z mojo vožnjo sem zadovoljen. Videlo se je, da nobena reprezentanca noče kontrolirane dirke. Zato so se tudi začeli napadi že 180km do cilja, kjer sva bila prisotna tudi s Primožem. Ta beg je vključeval izjemno močne in zmagovalne kolesarje. Ko se je izoblikoval tak pobeg, ga je bilo obvezno pokriti. Italjani so žal zaspali. Me pa prav zanima kaj bi se zgodilo, če bi tudi Italija imela svoje predstavnike v begu. Tudi v nadaljevanju dirke sem bil aktiven, vozil sem se v ospredju, kontroliral dirko in poskušal Mateju omogočiti, da bi bil čimbolj spočit v finalu. Potem sem se spet znašel v pobegu, kjer sem pa potrošil vse moči. Vseeno sem zadovoljen s svojo vožnjo, vožnjo ekipe in vzdušjem. S fanti smo se res dobro razumeli. Matej je na koncu osvojil 14. mesto. Verjetno smo vsi po tiho pričakoval več, ampak šport ni playstation. Na startu so največji in najmočnejši kolesarji, v finalu pa se potem odloča kdo je za tisti 1% boljši. Mi si nimamo kaj očitati, vsak je dal svoj maksimum in to je najbolj pomenbno. Še naprej bomo poskušali in 100% naredili vse, da enkrat dobimo medaljo.

Tako, sezone je konec. Sedaj me čaka dober mesec “počitnic”. Vsekakor se bom usedel na kolo, MTB. Ampak vse brez pritiska, po volji in motivaciji. Upam, da mi uspe skočiti še v tople kraje, tako da ko bo potrebno začeti nazaj trenirati, bom štartal z veliko motivacije, da naredimo sezono 2022 se boljšo.«

Foto: osebni arhiv, Jonathan Rich, Bettini Photos

Posted on Leave a comment

Misija Vuelta: opravljena

Romanje po Španiji, ki se je začelo v Burgosu in končalo v Santiago de Compostela je zaključeno. Dirko po Španiji je suvereno zmagal Primož Roglič (Team Jumbo-Visma), drugi v skupni razvrstitvi je bil Enric Mas (Movistar Team), na tretjem mestu pa je končal Jack Haig (Team Bahrain-Victorious). Ekipa Bahrain-Victorious je bila zelo uspešna, saj so poleg tretjega mesta v skupni razvrstitvi osvojili tudi belo majico za najboljšega mladega tekmovalca (osvojil jo je Gino Mäder) in prvo mesto v  skupni razvrstitvi najboljših ekip, v kateri so za dobrih 7 minut premagali Team Jumbo-Visma. Tratnikova najboljša uvrstitev je bilo 3. mesto na uvodnem prologu v Burgosu. Sicer pa je opravil ogromno dela za pomoč ekipi.

“Dirka po Španiji se mi je zdela najtežja izmed vseh grand tour-ov, ki sem jih do sedaj naredil. Predvsem po načinu dirkanja, intenzivnosti, vročini in dolgih transferjih med etapami. Še posebej težek je bil zadnji teden, saj smo imeli veliko gorskih etap in tempo je bil zelo hiter. Super je bilo videti navijače ob cesti, ki so nas prišli spodbujat kljub razmeram zaradi Covida.

Zadnji teden smo kot ekipa dobro napredovali z generalno uvrstitvijo Jacka Heiga in Gina Mäderja, ki je potem osvojil majico za najboljšega mladega kolesarja. Moja vloga je bila skrbeti za oba kapetana. Kritičen moment je bil v predzadnji etapi, ko je Jack dobil defekt in sem ga moral pripeljati nazaj v glavnino. Če to ne bi uspelo, bi bila lahko končna razvrstitev nekoliko drugačna. Takrat se je res videlo kako je pomembno ekipno delo. Zadnji kronometer sem odpeljal na vso moč, vendar se je že čutila utrujenost in nisem dosegel vidnejšega rezultata.

Sedaj si bom vzel nekaj dni počitka, potem pa me konec septembra čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Belgiji na cestni dirki.«

Foto: Chris Auld, Miwa Iijima, Bettini Photos